Omemba: Miloš Kalusek

»V svetu, kjer geostrateški odnosi in družbene napetosti že mejijo na brezizhodnost, se bom s tem filmom na lahkotnejši način posvetil vprašanju, ali je človeško sobivanje sploh še mogoče in koliko truda je za to potrebno.«

»če lepota v tem svetu sploh obstaja«

»Spoznal sem različne odvisnike. Skoraj vsem je skupna ena stvar. Pomanjkanje topline in varnosti v otroštvu.«

»Večinoma sva bila sama z direktorjem fotografije Aleksandrom Petricem. Vzela sva kamero, hodila po mestu, iskala ljudi in se družila z njimi.«

»Gre za zelo senzibilne ljudi, ki so hitro dojeli, da ne iščemo senzacije. Začutili so, da nas zanimajo oni kot ljudje.«

»Ni mi bilo vseeno, kaj bodo odvisniki rekli o tem filmu. Ko so bili po koncu filma res navdušeni, se mi je odvalil kamen od srca.«

»Velikokrat so ljudje pretreseni, tudi ganjeni. Zelo čustveno se odzivajo tudi tisti, ki nimajo zveze s tovrstnimi odvisnostmi.«

»Ne pozabi dihati z mnogih vidikov filmskega ustvarjanja ponudi popolnoma zaokrožen izdelek, ki ga žirija v letošnji konkurenci celovečernih igranih filmov brez težav prepoznava kot najboljšega.«

»Primož Bezjak je sloviti lik antične dramatike v sodobni različici upodobil z načrtno arhaičnostjo, ki pa kljub temu deluje sodobno in svetovljansko.«

»Katarina Čas svojo vlogo v tujem jeziku odigra z neverjetno lahkotnostjo in občudovanja vredno suverenostjo.«

»Gojmir Lešnjak se vloge kljub žanru loti z vso resnostjo in čeprav bi ga ta okvir prav zlahka odnesel čez rob, se vedno ustavi tik pred njim.«

»Film Ne pozabi dihati je Radislavu Jovanovu – Gonzu prinesel vesno za najboljšo fotografijo.«

»Izvirna glasba v dokumentarnem filmu o obsojencih na dosmrtno ječo vseskozi podpira brezizhodnost situacije, v kateri so se znašli zaporniki.«

»Niko Novak je bil ovenčan z vesno za najboljšo scenografijo za film Paradise – novo življenje.«

»Prizorišče dogajanja je umeščeno v gorsko vasico, ki s svojo zapuščeno točilnico, vijugastimi praznimi ulicami in križišči, ki ne vodijo nikamor, uteleša brezizhodnost in absurdnost situacije osrednjega lika.«

»Sadeži pozabe se s svojo pripovedno dvoumnostjo uvrščajo ob bok najpomembnejšim filmom tega vala, obenem pa režiser Christos Nikou z drznimi vizualnimi in pripovednimi postopki poseže globoko v jedro človeškega iskanja lastne identitete.«